Zakaj Finska?
V zadnjem času se veliko govori o finskem šolskem sistemu kot zelo inovativnem in drugačnem od večine. Sama sem veliko brala na to temo, a vedno nekoliko skeptično. Nikakor nisem bila prepričana, če se to samo v medijih sliši odlično, ali je res. Mojo pozornost in zanimanje je še najbolj pritegnil posnetek Ga. Michael Moore-a:
https://www.youtube.com/watch?v=1_gyVPzbB_Y. Z veliko poguma in željo po različnih izkušnjah, spoznavanju novih ljudi in kultur ter seveda strokovnih kompetencah, sem se odločila v sklopu študentske Erasmus+ izmenjave kar osebno odpraviti tja in preveriti, če drži.
Vzor dobre organizacije
Na izmenjavo sem se kot študentka Zdravstvene fakultete v Ljubljani, smer ortotika in protetika, odpravila v prvem semestru tretjega letnika. Ker se na Finskem začne šolsko leto nekoliko prej kot pri nas, sem odpotovala že konec avgusta. V Helsinkih me je na letališču s paketom dobrodošlice, kateri je vseboval zemljevid, knjižico z osnovnimi finskimi izrazi in finsko sim kartico za telefon pričakala moja tutorka Suvi - študentka partnerske univerze. Suvi me je peljala do stanovanja, razkazala bližnjo okolico in razložila vse podrobnosti, katere je dobro vedeti, ko se kar naenkrat preseliš v novo mesto. Paket dobrodošlice - darilo fakultete in Suvi sta mi olajšali prihod in to veliko spremembo, ki jo prinaša selitev. Poskrbljeno je bilo za vse pomembne malenkosti že bo samem prihodu. Zaradi tako prijaznega pristopa in vedno v pripravljenosti pomagati, sem kar hitro zavrgla tisti predsodek o skandinavcih kot zelo zaprtih in hladnih osebah. Po spoznavanju sostanovalk, opravljenem tipičnem "Erasmus" nakupu stanovanjskih potrebščin v IKEA-i v in uspešni nastanitvi v novem stanovanju, sem lahko začela iskati odgovor na prej zastavljeno vprašanje o šolskem sistemu.
Študij in posebnosti šolskega sistema
Izvedba predmetov je snovana na dialogih med profesorji in študenti na
praktičnih vajah. Laboratorij za ortotiko in protetiko je z vsem materialom na voljo za uporabo študentom ob uradnih urah fakultete oziroma med tednom od 7 do 21h. Vaje (ortotiko) smo imeli enkrat v dveh tednih 8 ur s profesorjem, ki nam je razložil potek dela in dal naloge do naslednjič. V teh dveh tednih, ki smo jih imeli na voljo do naslednjega srečanja, smo si lahko (po skupinah) sami organizirali čas, čisto vseeno je bilo kdaj, le da je bila naloga do naslednjič narejena. Takrat postaneta zelo pomembni iznajdljivost in (pametna) organizacija časa. Ko doživiš takšno zaupanje in podporo, svobodo, da delaš in raziskuješ skoraj brez omejitev, se nedvomno razvijata samostojnost in odgovornost. Naučiš se zanašati nase in prav tako kot je opisano v zgoraj omenjenem posnetku »razmišljati z lastno glavo!«.
Tudi to, da ni standardiziranih izpitov je res! Izmed šestih predmetov, ki sem jih med izmenjavo opravljala, sem v pisni obliki opravila le izpit Finščine za Erasmus študente. Pri vseh ostalih (strokovnih) predmetih smo pisali poročila, ki so potem oblikovala oceno skupaj z izdelkom z vaj. Poročila so bila kar zahtevna, saj so vsebovala pregled literature s področja v povezavi z našim izdelkom. Po izpitih, ki sem jih bila vajena - večinoma vprašanja za obkroževat odgovore, je bil to zame na začetku, kar šok. Kljub temu sem se znašla, se naučila, vse opravila odlično, in ko pogledam nazaj zagotovo na ta način več naučila.
Odprti dialog in evalvacija za razvoj kvalitete
Po zaključku določenega predavanja ali vaj, smo morali povedati ali zapisati mnenje kot povratno informacijo profesorjem. Najbolj me je presenetilo elektronsko sporočilo profesorja dan po tem, ko smo po končanih vajah morali oceniti sebe, ostale člane skupine, profesorjevo delo/izvedbo vaj in vsebino.
»...I feel that in university level our task is to try to get students to use their own brains. That is the only way to develop things further, not just copying old stuff. Just keep on wondering, questioning and facing problem solving with courage. Failure is a new possibility for learning...«.
Ta spoštljiv odnos do študenta kot enakovrednega partnerja profesorjem, ki se zavedajo, da se lahko medsebojno učimo in so vedno pripravljeni na strokovni dialog, razvija in spodbuja ustvarjalno delo. Spodbuda ustvajalnemu delu in zavedanje, da se iz napak učimo vodi k inovacijam. V takšnem učnem/delovnem okolju lahko zares začutiš lastno moč in brezmejnost kreativnosti ter z veseljem sodeluješ pri napredku tako lastnega znanja, kot tudi stroke.
Novi prijatelji, potovanja in prosti čas
Poleg študija so zelo pomemben del vseh študentskih izmenjav potovanja
in žuri. Študentske organizacije so pri organizaciji aktivnosti, še posebaj za Erasmus študente, zelo inovativne tako, da izbire nikakor ni manjkalo. Od vseh izletov, kot so enodnevni izlet v pravljično mesto Talin v Estoniji, celonočnega potovanja z ladjo v St. Petersburg, mi je bil najbolj všeč enotedenski zimski izlet na Laponsko. Najeli smo kar celo leseno kočo z zasebno savno, opazovali severni sij, hranili jelene in haskije ter kot vidite na sliki - obiskali tudi najbolj znanega Finca – Božička, v njegovi vasi.
Kakorkoli že, je bila izmenjava eno veliko potovanje, ki še vedno traja. Spoznaš različne ljudi iz celega sveta in s tistimi, s katerimi si delil največ, pa narediš vse, kar je v tvoji moči, da ostanete v stikih, tudi ko se vsak vrne domov. Najprej ugotoviš kako jih pogrešaš in da se ni več tako enostavno »dobiti«, ko ne živite več v istem mestu. Zelo kmalu za tem pa sledi nakup letalskih kart in ugotovitev, da lahko v večini večjih evropskih mest spiš pri Erasmus kolegih. Saj pravim, potovanje še kar traja...
Zaklad izkušenj – temelj za naprej
Neskončno sem hvaležna, da sem z obema rokama zagrabila priložnost Erasmus izmenjave. To je zagotovo razširilo moje horizonte. Ustvarila sem si neprecenljiv zaklad izkušenj in dobro postavila temelje, ki me vsak dan znova ženejo naprej. Ženejo me naprej z željo, da vztrajno in uspešno raziskujem, potujem, spoznavam, se učim, motiviram, pišem in rastem.
Vesel snežni pozdrav s severa!
