top of page

Zgodovina

Čeprav se slovenska zgodovina z železno roko iz Vranskega (16. stoletje) in Jožetom Veršičem (19. stoletje) začne že pred 20. stoletjem, smatramo za uraden začetek slovenske ortotike in protetike ustanovitev Državne protezne delavnice v Ljubljani 1. marca 1919. 

​

  • Jožef Veršič, izdelovalec protez, r. 13. marca 1775 - umrl 12. jun. 1847. O njegovi spretnosti so začeli pisati časniki, tako da ga je nadvojv. Janez sprejel med častne člane štaj. kmetij. družbe v Gradcu. Tu mu je industrijska družba tudi razstavila vzdolžni prerez nožne proteze, ki je natančno ponazarjal način izdelave in ves mehanizem.

(VIr: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi777023/)

Jožef_Veršič_Gornja_Radgona_01.jpg

Spomenik Jožeta Veršiča v Gornji Radgoni. Vir: (http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi777023/)

  • Med 1. Svetovno vojno je v Ljubljani delovala zasilna ortopedska bolnišnica, protezna delavnica in reedukacijska šola.

delavnica.jpg

Protezna delavnica iz časa 1. Svetovne vojne. Vir: (http://i2.cdn.cnn.com/cnnnext/dam/assets/140609140711-07-wwi-prosthetics-0609-restricted-horizontal-large-gallery.jpg)

  • Že v letih 1916-1919 so v okviru Dobrodelne knjižnice izhajali prevodi uglednih profesorjev iz Berlina in Dunaja o oskrbi vojnih pohabljencev.

1 sv vojna.jpg

Oskrba vojnih invalidov iz 1. Svetovne vojne. Vir: (https://d3h6k4kfl8m9p0.cloudfront.net/uploads/2012/10/3305088464_d12475cd96_o.jpg)

  • Uraden začetek slovenske ortopedske tehnike – Ustanovitev Državne protezne delavnice v Ljubljani, 1. Marec 1919 pod okriljem kraljevine Jugoslavije.

 

Sprva je bila locirana na Aškerčevi cesti v dveh zasilnih barakah, leta 1923 so jo preselili v pritlični trakt Šempeterske kasarne ob Ljubljanici. Zanimivi strokovni prispevki iz tega obdobja dokazujejo inovativnost Slovencev in takratni evropski nivo tudi v tej pomembni zdravstveni dejavnosti. 

  • Leta 1921 je bila v Celjskem domu invalidov ustanovljena protezna popravljalnica za celjski in mariborski okraj ter za Prekmurje, da so se zmanjšala potovanja in stroški.

  • Leto 1922-prim. dr. Fran Minar (kirurg in ortoped v Ljubljani) napiše delo z naslovom Zgodovina in tehnika umetne lesene proteze.

​

"ZAKAJ JE TREBA DATI PREDNOST LESENI UMETNI PROTEZI PRED USNJENO? (poglavje 3) – Ni vseeno za invalida, ki je pohabljen na več udih, pa tudi, če mora nositi samo en umetni ud, je li ta težek ali lahek. Imel sem priliko tehtati umetna nadomestila iz lesa in usnja in sem dognal, da je usnjena proteza precej težja od lesene"...

Državna protezna delavnica Ljubljana.

Vir: Osebni arhiv Antona Ježa.

Knjiga dr. Minarja o zgodovini protez za spodnje ude.

Vir: Osebni arhiv Antona Ježa

  • Med 1. Svetovno vojno so izdelovali proteze za spodnje ude v glavnem iz usnja s kovinskimi ojačitvami ter sklepi.

​

Antantni inštruktorji, predvsem Američani so po koncu vojne v
Beogradu ustanovili demonstracijski center, kjer so učili naše delavce izdelovanja lesenih protez, pretežno iz lipovine. Marca 1921 sta bila poslana v Beograd Anton Jež in Franc Pečar na večtedensko poučevanje izdelave lesenih protez. Po vrnitvi v Ljubljano sta začela opremljati delavnico s potrebnimi orodji, kot so noži, dolbači, svedri, primeži ipd. Da bi si olajšali tečko fizično delo dolbenja lesa, so leta 1932 izdelali (Anton Jež in Srečko Bardorfer) talni vrtalni stroj na motorni pogon, ki je še po 2. Svetovni vojni dobro služil svojemu namenu.

Horizontalni vrtalni stroj iz leta 1926. Stroj je plod sodelovanja Antona Ježa levo in Srečkota Bardorferja desno.

Vir: Osebni arhiv Antona Ježa starejšega.

  • Septembra 1945 po 2. Svetovni vojni, je delavnice prevzela vojska in jo preimenovala v Ortotični zavod 4. Armije

Demokratične Federativne Jugoslavije. Takoj so začeli obravnanvati vprašanja nezadostnega strokovnega kadra, pomanjkanja prostorov in strojne opreme.

  • Leta 1952 je bil na Vrazovem trgu ustanovljen majhne oddelek za protetiko v Šempeterski vojašnici v neposredni bližini

ortopedskih delavnic.

Mojster Dimnik Rudolf pri oblačenju lesene proteze v pergamentno kožo.

Vir: Osebni arhiv Antona Ježa starejšega.

  • Ortopedsko podjetje – Soča so leta 1957 preselili v prostore ob Linhartovi cesti.

  • Leta 1964 je bilo ortopedsko podjetje priključeno Zavodu za rehabilitacijo invalidov.

  • Leta 1987 ustanovljen na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani triletna program visokostrokovnega študija Ortopedska

tehnika.

Tehnični vodja ortopedskih delavnic Anton Jež s sodelavci, pred novimi prostori Ortopedskega podjetja Soča na Linhartovi cesti.

Vir: Osebni arhiv Antona Ježa starejšega.

(Vir besedila: Marinček Č (2002). Amputacije in protetika nekoč. V: Amputacije in protetika, zbornik predavanj 13. dnevi rehabilitacijske medicine, 15.-16. marec 2002. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenija za rehabilitacijo, 215-23.)

bottom of page