Analiza stopalnih odtisov

Stopalo ima pri vsakem posamezniku pomembno statično in dinamično vlogo. Človeku zagotavlja stabilnost in podporo pri stoji, blaži sile in udarce med hojo, zagotavlja odriv in začetno energijo ter nosi vso človekovo težo. Za vsemi naštetimi funkcijami stopala pa stoji kompleksna anatomska zgradba (1).

Stopalo sestavlja 26 kosti, ki na njegovi plantarni strani oblikujejo tri stopalne loke: medialni in lateralni vzdolžni ter prečni stopalni lok, med katerimi je medialni vzdolžni lok najopaznejši in najizrazitejši. Od njegove višine, ki normalno znaša nekje med 15 in 18 mm, je odvisen tip stopala (2). Znani so trije različni tipi stopala: plosko/pronirano, nevtralno in obokano/supinirano stopalo. Pri ploskem oziroma proniranem stopalu gre lahko za popolnoma sploščen ali le nekoliko prenizek medialni vzdolžni lok, kar se kaže kot prevelika kontaktna površina stopala s podlago. Pri nevtralnem stopalu je ta ravno pravšnja, saj je višina medialnega vzdolžnega loka znotraj normalnih vrednosti. Obokano oziroma supinirano stopalo pa ima premajhno kontaktno površino s podlago, kar je posledica previsokega medialnega vzdolžnega loka (3). Do pronacije ali supinacije lahko pride tudi pri nevtralnem stopalu zlasti med hojo ali tekom. Pri pronaciji gre za everzijo, pri supinaciji pa za inverzijo stopala (4).

Pogosto uporabljen in enostaven način za pridobivanje podatkov o tipu stopala je analiza stopalnih odtisov. Odtis stopala odvzamemo z napravo imenovano podograf (Slika desno). Preiskovalec z uporabo valjčka s črnilom namaže spodnjo stran podloge, pod njo položi list papirja in podlogo zapre. Preiskovanec potem z eno nogo z iztegnjenim kolenom in gležnjem pod pravim kotom stopi na čisto zgornjo stran podloge. Na papirju se odtisne le oblika stopala.

Analiza stopalnega loka

Za analizo stopalnega odtisa se uporabljajo različni indeksi. Najpogosteje uporabljeni so Cavanagh in Rodges indeks, Chippaux-Smirak indeks in Staheli indeks, prav tako pa se za ocenjevanje tipa stopala uporablja tudi kot stopalnega loka oziroma Clarkov kot. Pogosto se v kombinaciji uporabljata Staheli indeks in Clarkov kot, saj se njuni rezultati dobro ujemajo. (5). Navodila so opisana v nadaljevanju prispevka.

Staheli indeks izračunamo kot razmerje izmerjenih razdalj med širino odtisa stopala v najožjem delu poteka medialnega vzdolžnega stopalnega loka in širino odtisa stopala v najširšem delu pete (6). Nato na podlagi kriterija določimo tip stopala, kot sledi (7):

• plosko stopalo: 0,1 – 0,4;

• normalno stopalo: 0,5 – 0,7;

• obokano stopalo: 0,8 – 1,2 .

Clarkov kot pa izmerimo med sredinsko (medialno) mejo stopala in črto, ki povezuje najbolj stransko (lateralno) točko medialnega dela obrisa stopala z najbolj medialno točko obrisa stopala v predelu stopalnic (8). Nato skladno s kriterijem določimo tip stopala po Clarkovem kotu (9):

• pronirano/plosko stopalo: <42°,

• normalno stopalo: 42° – 48°,

• supinirano/obokano stopalo: >48°.

Hallux Valgus

Poleg stopalnih lokov, je pogosta deformacija stopala, sploh pri ženskah, hallux valgus ali ukrivljenje palca na stopalu. Palec se postavi v izkrivljeni (valgus) položaj. Gre za pomik prve stopalnice medialno in pomik palca lateralno (10). Zdravljenje lahko poteka konzervativno, in sicer z uporabo ortopedskih vložkov, nočnih opornic ali distančnikov, v kolikor pa je deformacija bolj izražena, je potrebno operativno zdravljenje (11).

Hallux valgus lahko analiziramo s pomočjo kotomera, rentgenskih posnetkov ali stopalnega odtisa (12, 13, 14). Slednja je najenostavnejša metoda, za katero ni potrebnih veliko pripomočkov. Na stopalnem odtisu povežemo najbolj medialni del pete z najbolj medialnim delom prve metatarzale in medialni del prve metatarzale povežemo s prvo falango (Slika desno) in izmerimo kot med nastalima tangentama (13). Večji kot je kot bolj je izražena deformacija, ki lahko povzroča bolečine in težave.

Odvzem stopalnega odtisa predstavlja neinvazivno metodo, ki jo lahko zaradi njene enostavnosti opravite tudi sami z le nekaj pripomočkov, ki jih najdete doma.

Navodila za odvzem stopalnih odtisov doma

Za odtis stopala potrebujemo naslednje pripomočke (Slika desno):

• list papirja (A4 format),

• barve (tempere, vodne barve, …),

• čopič.

Navodila za odvzem mere:

1. Pri izvedbi odtisa stopala naj sodelujeta dve osebi. Pred pričetkom izdelave zaščitimo površino, kjer bomo odvzeli odtis. Oseba se usede na stol in sezuje obutev ter nogavice. Nato na stopalo s čopičem enakomerno nanesemo barvo. (Slika A)

2. Oseba nato s pobarvano nogo stopi na list papirja. Pomembno je, da stopi naravnost na celotno stopalo in da je nepobarvana noga vzporedno. (Slika B)

3. Oseba dvigne nogo iz papirja, pri čemer je zaželjeno, da druga oseba pridrži papir, da se le–ta ne bo prilepil na nogo in posledično odtis ne bi bil pravilen. (Slika C)

4. Ko se odtis posuši, je primeren za nadaljnjo analizo. Pomembno je, da je odtis stopala viden v celoti (Slika E), da ga boste lahko pravilno analizirali. Slika 4D prikazuje nepravilen odtis.

Za analizo odtisa stopala potrebujemo (Slika desno):

• ravnilo,

• svinčnik ali drugo pisalo,

• kotomer/geotrikotnik.

Pri določanju Staheli indeksa (Slika levo) na odtis označimo širino odtisa stopala v najožjem delu poteka medialnega vzdolžnega stopalnega loka (Q) in širino odtisa stopala v najširšem delu pete (R). Način je prikazan na sliki 6. Izmerimo dolžine narisanih linij, ter izračunamo po naslednji enačbi Staheli indeks= QR. Po že v uvodu omenjenem kriteriju določimo tip stopala.

Pri risanju daljic za določanje Clarkovega kota pa povežemo najbolj lateralno točko medialnega dela obrisa stopala z najbolj medialno točko obrisa stopala v predelu stopalnic (Slika desno).

Nato dorišemo premico, ki povezuje medialno mejo stopala in najbolj lateralno točko na medialnem delu stopalnic (Slika levo). S pomočjo kotomera ali geotrikotnika izmerimo kot med obema premicama.

Za merjenje halux valgusa povežemo medialni del pete z medialnim delom prve metatarzale. Drugo premico pa povežemo od medialne točke prve stopalnice do prve prstnice, kot prikazuje slika desno. Nato še izmerimo kot med obema premicama.

Zaključek

Stopala imajo zelo pomembno nalogo, saj so naš edini stik s tlemi. Glede na število kosti, ki ga sestavljajo in zgradbo lokov, je zelo verjetno, da se skoraj vsaka oseba sooča s kakšno od težav povezano s stopali, ki so lahko moteče ali pa ne. Z uporabo nekaj vsakdanjih pripomočkov lahko sami doma analiziramo stopala. Za omenjene težave, ki jih lahko določimo z odtisom, se prodaja že veliko pripomočkov, ki bi lahko pomagali pri zmanjšanju bolečin. Eden od njih so ortopedski vložki za čevlje. Poznamo serijsko in individualno izdelane. Slednji so primerni pri hujših težavah s stopali. Ortopedski vložki zagotovijo absorpcijo udarcev, razbremenijo neprimerne ali povečane stopalne pritiske, nudijo stabilizacijo, podporo in tudi popravljanje deformacij, kot so spuščeni stopalni loki (15). Za njihovo izdelavo pa se je potrebno posvetovati z ortotikom in protetikom.

Literatura

1. Hillstrom HJ, Song J, Kraszewski AP et al. (2013). Foot type biomechanics part 1: structure and function of the asymptomatic foot. Gait Posture 37(3): 445–51.

2. Yalçin N, Esen E, Kanatli U, Yetkin H (2010). Evaluation of the medial longitudinal arch: a comparison between the dynamic plantar pressure measurement system and radiographic analysis. Acta Orthop Traumatol Turc 44(3): 241–5.

3. Periyasamy R, Anand S (2013). The effect of foot arch on plantar pressure distribution during standing. J Med Eng Technol 37(5): 342–7.

4. Grech C, Formosa C, Gatt A (2016). Shock attenuation properties at heel strike: Implications for the clinical management of the cavus foot. J Orthop 13: 148–51.

5. Onodera AN, Sacco ICN, Morioka EH, Souza PS, de Sá MR, Amadio AC (2008). What is the best method for child longitudinal plantar arch assessment and when does arch maturation occur? Foot (Edinb) 18(3): 142–9.

6. Staheli LT, Chew DE, Corbett M (1987). The longitudinal arch. A survey of eight hundred and eighty-two feet in normal children and adults. J Bone Joint Surg Am 69(3): 426–8.

7. Shariff SM, Manaharan T, Sharif AA, Merican AF (2017). Evaluation of foot arch in adult women: comparison between five different footprint parameters. Sains Malays 46(10):1839–48.

8. Clarke HH (1933). An objective method of measuring the height of the longitudinal arch in foot examinations. Res Q 4(3): 99–107.

9. Pauk J, Ihnatouski M, Najafi B (2014). Assessing plantar pressure distribution in children with flat foot arch: application of the Clarke angle. J Am Podiatr Med Assoc 104(6): 622–32.

10. Glasoe WM, Nuckley DJ, Ludewig PM (2010). Hallux valgus and the first metatarsal arch segment: a theoretical biomechanical perspective. Phys Ther 90(1): 110–20.

11. Fraissler L, Konrads C, Hoberg M, Rudert M, Walcher M (2016). Treatment of hallux valgus deformity. EFORT Open Rev 1(8): 295–302.

12. Hummel J, Skweres J, Heineman N et al. (2019). Hallux valgus assessment on X-ray and Magnetic resonance Imaging (MRI): Correlation with qualitatives of ttissue and internal derangement findings on MRI. Eur J Radiol 113: 24–31.

13. Janssen DMC, Sanders AP, Guldemond NA, Hermus J, Walenkamp GH, van Rhijn LW (2014). A comparison of hallux valgus angles assessed with computerised plantar pressure measurements, clinical examination and radiography in patients with diabetes. J Foot Ankle Res 7(1): 33.

14. Moulodi N, Kamyab M, Farzadi M (2019). A comparison of the hallux valgus angle, range of motion, and patient satisfaction after use of dynamic and static orthoses. Foot 41: 6–11.

15. Janisse D, Janisse E (2015). Pedorthic management of the diabetic foot. Prosthet Orthot Int 39(1): 40–7.