UVOD
Stopalo predstavlja spodnji del spodnje okončine. Ima pet prstov in tri skupine manjših kosti - nartnice, stopalnice in prstnice. Pri stoji se stopalo ne dotika tal plosko, ampak se opira na glave vseh petih stopalnic, na lateralni rob stopala in na tuberositas petnice. To so tri pomembne statične točke stopala, med katerimi so na plantarni strani razpeti stopalni loki - dva vzdolžna (arcus longitudinalis pedis) in en prečni (arcus transverzus pedis). Porazdelitev teže telesa na stopalu je približno 50% : 50% na peto in na glave stopalnic. Prva stopalnica sprejema dvakrat več obremenitve kot ostale. Višina pete obuvala lahko bistveno spremeni obremenitev, statiko in dinamiko stopala (1).
Mišice stopala so kratke mišice, ki jih kosti stopala delijo v dve skupini, dorzalno in plantarno. Glavna mišica dorzalne skupine je m. tibialis anterior, ki izvaja dorzalno fleksijo v zgornjem skočnem sklepu. Glavna mišica plantarne fleksije je m. triceps surae, v katero so združene dvoglava mišica gastrocnemius in m. soleus.
Struktura stopala ima ključno vlogo pri ohranjanju drže in ravnovesja med gibanjem. Relativno visok ali nizek medialni vzdolžni lok lahko povzroči mišično-skeletne težave, ki neugodno vplivajo na delovanje stopala oziroma spodnjih okončin (2). Poleg višine stopalnih lokov pa lahko merimo tudi njihovo dolžino, kot, Feiss-ovo linijo, dinamično gibljivost navicularne kosti kot tudi dolžino in širino stopala. Poleg tega se kot enotna ocena stanja stopal v kliničnih okoljih pogosto uporablja tudi indeks oblike stopala (ang. The Foot Posture Index), ki na podlagi šetih mer omogoča oceno pronacije/supinacije (3).
ANTROPOMETRIČNE MERE STOPAL
Antropometrične tehnike merjenja so deležne čedalje več pozornosti. Predstavljena tehnika poleg vizualne ocene, parametrov stopalnega odtisa ter radiografske ocene, spada med metode vrednotenja stopal, pri čemer ima kot vsaka tehnika tako prednosti kot tudi slabosti (4). Med osnovne antropometrične mere spadajo obseg prstov, dolžina in širina stopal. Te nam pomagajo razlikovati karakteristike stopal pri bolnih/poškodovanih osebah in osebah brez posebnosti ali težav (5).
Antropometrično ocenjevanje stopala temelji na merjenju odnosov med kostno anatomskimi točkami stopala. Za merjenje uporabljamo posebne merilne instrumente (6). Meritve lahko opravimo v realnem okolju z uporabo merilnega traku, ravnila, kljunastega merila ali kotomera, ali v digitalnem okolju na fotografiji (stopala) z uporabo programske opreme, ki to omogoča.
Počutje ter splošno delovanje telesa snovi na strukturi ter gibih stopalnih lokov. Daleč najbolj pomemben je medialni vzdolžni lok (7).
MEDIALNI VZDOLŽNI LOK
Medialni vzdolžni lok je bil glavni korak v razvoju dvonožne človeške hoje. Ta je imel dva učinka in sicer omogočanje plantarnim fleksorjem dovolj mehanskih sposobnosti za podporo telesne teže med pokončno držo in sposobnost stopal, da ta absorbirajo del povečanega šoka, ki ga povzroči pokončni korak (4).
Običajno velja, da je nepravilnost v strukturi medialnega vzdolžnega loka stopala predispozicijski dejavnik za nastanek mišično-skeletnih poškodb. Obstajajo številne metode merjenja medialnega vzdolžnega loka. Čeprav jih večina poskuša ovrednotiti kvantitativno, ostale temeljijo na opazovanju. Slednje sicer velja za dokaj neskladno tudi med izkušenimi strokovnjaki (8).
Pri izvedbi meritev je zelo pomembno dosledno upoštevanje navodil in vnaprej določenenega (standardiziranega) postopka. Preiskovanec/pacient mora sodelovati in v večini primerov, v kolikor je to možno, s telesno težo obremeniti stopalo.
VIŠINA STOPALNEGA LOKA
Višina stopalnega loka (spodnja slika) je razdalja od podlage do najvišje točke stopalnega loka. Izmerimo jo v centimetrih tako, da najprej zatipamo tuberositas naviculare, ga označimo in izmerimo razdaljo navpično do tal.
Kriterij
Izjemno nizek lok: <2,7 cm
Nizek lok: 2,7-3,5 cm
Normalen lok: 3,6-5,5 cm
Visok lok: 5,6-6,4 cm
Izjemno visok lok: >6,4 cm (7)
KOT STOPALNEGA LOKA
Kot stopalnega loka (slika spodaj) je kot z vrhom na tuberositas naviculare. Prvi krak sega skozi medialni gleženj, drugi pa skozi glavo prve stopalnice. Z ravnimi linijami povežemo naštete točke in izmerimo kot.
Kot stopalnega loka predstavlja bolj natančno napoved delovanja stopalnega loka kot višina stopalnega loka, saj vključuje višino in dolžino medialnega vzdolžnega stopalnega loka (6).
Kriterij
Izjemno nizek lok: <121°
Nizek lok: 121-130°
Normalen lok: 131-152°
Visok lok: 153-162°
Izjemno visok lok: >162° (7)
TEST PADCA NAVICULARNE KOSTI
Dinamična gibljivost navicularne kosti v smislu vertikalnega padca (ang. Drop) in medialnega navicularnega pomika (ang. Drift) se lahko šteje za pomembne klinične kazalnike, ki predstavljajo splošno funkcijo stopala. Vertikalni navicularni padec meri razlike v višini navicularne kosti med subtalarnim nevtralnim in s telesno težo obremenjenim stopalom. Medialni navicularni premik je bil predlagan kot kazalec delovanja talo-navicularnega sklepa. Merjenje navicularne mobilnosti v dinamičnih pogojih z dinamičnim navicularnim padcem in pomikom, se zdi obetaven in intuitiven pristop za karakterizacijo funkcije stopala (9).
Oznako določimo s palpacijo tuberositas naviculare, palec držimo tik pod najbolj prominentno točko in narišemo piko tik nad palcem. Preiskovanec najprej sonožno stoji s stopalom v nevtralnem položaju. Nato preiskovalec poravna indeksno kartico s tlemi in pravokotno na medialno stran stopala ter označi višino tuberositas naviculare. Potem preiskovanec večino svoje teže prenese na merjeno nogo, tako da ostaneta še vedno oba stopala v stiku s podlago. Na kartici pa preiskovalec ponovno označi višino tuberositasa naviculare. Razdalja med obema oznakama na kartici (merjeno v mm) predstavljala padec navicularne kosti (10).
Kriterij:
Supinirano stopalo: <5 mm
Normalno stopalo: 5-9 mm
Pronirano stopalo: >9 mm (11)
FEISS-OVA LINIJA
Feiss-ova linija (slika spodaj) na osnovi položaja navicularne kosti predstavlja postopek, s katerim ugotavljamo višino stopalnega loka.
Postopek meritve poteka tako, da z ravno črto povežemo glavo prve stopalnice s sredino medialnega gležnja. Tuberositas naviculare pravokotno povežemo na že narisano črto. Rezultat dobimo tako, da izmerimo razdaljo med navicularno kostjo in linijo, ki jo povezujeta glava prve stopalnice in sredina medialnega gležnja (7).
Kriterij
Izjemno nizek lok: <-3,3 cm (7)
Nizek lok: od -3,3 cm do -2,5 cm
Normalna vrednost: od - 2,6 cm do -1,2 cm
Visok lok: od -1,3 cm do -0,4 cm
Izjemno visok lok: > -0,4 cm.
DOLŽINA STOPALA
Dolžina stopala je opredeljena kot razdalja med najbolj posteriorno točko petnice in najbolj anteriornim delom najdaljšega prsta (12).
Dolžino lahko izmerimo na več načinov. Tako, da preiskovanec s celotno težo stopi na list papirja, nato označimo najbolj skrajni točki. Ko ta z lista sestopi izmerimo razdaljo. Izmerimo jo lahko tudi samo s pomočjo merilnega traku ali kljunastega merila.
ŠIRINA STOPALA
Širina stopala predstavlja razdaljo med lateralno stranjo glave pete stopalnice in medialne strani glave prve stopalnice. Postopek je enak postopku meritve dolžine stopal.
ZAKLJUČEK
Stopalo predstavlja osnovo za gibanje človeškega telesa po prostoru. Sestavljeno je iz številnih kosti, sklepov in vezi ter je ena izmed mehansko bolj zapletenih struktur človeškega telesa. Ker prenaša celotno težo telesa, je izpostavljeno velikim silam, zato je pravilno delovanje ključnega pomena za optimalno gibanje in funkcionalnost. Namen analize stopal je prepoznavanje neskladnosti obremenjevanja stopal, razporeditev teže med levo in desno nogo, ugotavljanje tipa stopala, (nepravilnega) vzorca hoje ipd. S pomočjo antropometričnih meritev prepoznavamo morebitne težave stopal, ki lahko povzročijo težave, če ne ukrepamo pravočasno. Te mere so še posebej pomembne za ortotike pri njihovem delu, saj nudijo informacije o stopalih, ki so ključnega pomena pri izdelavi ortoz za spodnje ude, ortopedskih vložkov in obutve.
LITERATURA
Hlebš S(2014). Funkcionalna anatomija spodnjega uda: skripta za študente Zdravstvene fakultete. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 30-37.
López-López D, Vilar-Fernández JM, Barros-García G et al. (2018). Foot arch height and quality of life in adults: A strobe observational study. Int J Environ Res Public Health 15(7): 1555.
Redmond AC, Crane YZ, Menz HB (2008). Normative values for the foot posture index. J Foot Ankle Res 1(1): 6.
Saltzman CL, Nawoczenski DA, Talbot KD (1995). Measurement of the medial longitudinal arch. Arch Phys Med Rehabil 76(1): 45-9.
Tang UH, Siegenthaler, K.H, Karlsson J, Tranberg R (2017). Foot anthropometrics in individuals with the general Swedish population: Implications for shoe design. FAOJ 10(3).
Novak Z, Groleger Sršen K (2017). Metode ocenjevanja dinamičnega ploskega stopala. Rehabilitacija 16(1): 38-44.
Nilsson MK, Friis R, Michaelsen M, Jakobsen PA, Nielsen RO (2012). Classification of the height and flexibility of the medial longitudinal arch of the foot. J Foot Ankle Res 5: 3.
Williams DS, McClay IS (2000). Measurements used to characterize the foot and the medial longitudinal arch: reliability and validity. Phys Ther 80(9): 864-71.
Eichelberger P, Blasimann A, Lutz N, Krause F, Baur H (2018). A minimal markerset for three-dimensional foot function assessment: measuring navicular drop and drift under dynamic conditions. J Foot Ankle Res 11: 15.
Picciano AM, Rowlands MS, Worrell T (1993). Reiability of open and closed kinetic chain subtalar joint neutral positions and navicular drop test. JOSPT 18(4): 553-8.
Langley B, Cramp M, Morrison SC(2016). Clinical measures of static foot posture do not agree. J Foot Ankle Res 9(1): 45.
Hajaghazadeh M, Minaei R, Allahyari T, Khalkhali H (2018). Anthropometric dimensions of foot in northwestern Iran and comparison with other populations. Health Scope 7(3):11.