Avtorice: Bahovec Tjaša, Mole Valerija, Škarja Tina, Šram Nikica, Zorič Mitja (študenti 3. letnika študijskega programa I. Stopnje Ortotika in protetika)
Mentorja: pred. mag. Lampe Tomaž in asist. Pavlović Monika
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana
UVOD
Stopalo ima glavno vlogo pri blaženju sil ob dostopu, prenosu energije in vzdrževanju stabilnosti celotnega telesa. K temu prispevajo stopalni loki, ligamenti, kosti in mišice stopala (1). Tvorijo ga trije stopalni loki: dva vzdolžna (medialni in lateralni) in en sprednji prečni stopalni lok. Njihova oblika omogoča upogibanje stopala, absorpcijo sil in prenos teže telesa (2). Stopalo je zmožno zagotoviti stabilno bazo za podporo stoječe drže, omogočiti fleksibilno strukturo ob dostopu, ter rigidno strukturo, ki omogoča odriv (3). Takšna prilagodljivost olajša izvedbo večine gibalnih aktivnosti (2). Stopalni loki dajejo obliko stopalu, podporo teži telesa in zaščito stopalu pred poškodbami. Širina in višina stopalnega loka nam narekujeta obliko in posledično tudi deformacijo stopala. Stopalo je lahko plosko/pronirano, normalno ali obokano/supinirano.
Nevtralna oblika stopala ustrezno absorbira vse tresljaje in sile ter optimalno razporedi pritiski med obremenitvijo stopala. Med pokončno stojo se pojavijo največje obremenitve na peti in sprednjem delu stopala. Med hojo jih lahko pri dostopu opazimo na peti, po drugi strani pri odrivu, ko je peta razbremenjena, se te premaknejo proti palcu. V primeru povečanih obremenitev oziroma stopalnih pritiskih na drugih predelih stopala, je potrebno te predele razbremeniti z uporabo ortopedskih vložkov za čevlje ali ortopedske obutve (4).
Vložki za čevlje so lahko izdelani individualno, serijsko ali v obliki polizdelkov. Imajo funkcijo razbremenjevanja, podpore in vzdrževanja pravilne pozicije stopala (5). Glede na uporabo materialov poznamo trde, poltrde in mehke. Z izbiro materiala določimo tudi funkcijo vložka, saj mehkejši materiali zagotavljajo udobje in absorbcijo sil, medtem ko trši materiali lahko zagotavljajo nadzor gibanja, podporo stopalnim lokom ter morebitne korekcije deformacij stopal (6).
Razširjenost težav s stopali se v svetu veča, predvsem zaradi naraščanja števila obolelih z diabetesom in nepravilne uporabe obutve (7). Patologije stopal lahko zmanjšajo optimalno funkcijo stopala, posledično ovirajo hojo, kar lahko otežuje ali celo onemogoča izvedbo vsakodnevnih aktivnosti in tako negativno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Patologije velikokrat povzročajo bolečino, kar lahko pripisujemo povečanim in neprimernim stopalnim pritiskom. Kot posledico lahko opazimo tudi asimetrijo v porazdelitvi sil med nogama (en spodnji ud je bolj obremenjen kot drugi) (8).
STOPALNI PRITISKI
Stopalni pritisk je polje sil, ki deluje med stopalom in podporno površino med vsakodnevnimi lokomotornimi aktivnostmi.
Za vrednotenje stopalnih pritiskov so na voljo različni sistemi, vendar jih lahko na splošno razvrstimo med pritiskovne vložke in pritiskovne plošče. Oba sistema omogočata vrednotenje tako v statičnih kot tudi v dinamičnih pogojih. Pritiskovni vložki so, za razliko od pritiskovne plošče, ki je postavljena na tleh, vstavljeni v čevelj, tako da odražajo vmesnik med stopalom in čevljem. Ta sistem je zelo fleksibilen, saj lahko opravljamo meritve v različnih pogojih in s tem pridobimo širok spekter podatkov o stopalnih pritiskih, vendar pa lahko pride do napak pri meritvah, če vložki v čevlju niso pravilno nameščeni ali fiksni (9).
ORTOPEDSKI VLOŽKI
Rezultati stopalnih pritiskov so pomembni za vrednotenje biomehanike gibanja, preprečevanje poškodb, diagnosticiranje težav s stopali in oblikovanje vložkov ter obutve (9). Stopalni pritiski morajo biti enakomerno porazdeljeni po celotni površini stopala. Nepopoln stik med stopalom in vložkom lahko v predelu stopalnih lokov med hojo daje občutek nelagodja (10). Ortopedski vložki narejeni po meri so pomemben ortotični pripomoček za zmanjševanje prekomernih stopalnih pritiskov in s tem povezanih poškodb stopal (11, 12). Vložek razbremeni kostno-prominentne točke, zagotavlja oblazinjenje, blaži strižne sile in optimalno porazdeli stopalne pritiske. Z razbremenjevanjem povečanih pritiskov preprečujemo nastanek strukturnih deformacij ter mehanskih poškodb, izognemo se poslabšanju že nastalih poškodb, zagotovimo udobje in zmanjšamo bolečino (10).
Postopek izdelave se začne z odvzemom mere stopala in meritvami stopalnih pritiskov ter konča s po meri narejenim ortopedskim vložkom. Cilj je izbrati najboljšo kombinacijo materialov za vsako anatomsko območje stopala in tako optimalno porazdeliti stopalni pritisk. Najpogosteje uporabljena tehnika zmanjševanja stopalnega pritiska je z odvzemanjem materiala pod območji velikih pritiskov in obratno na območjih z zmanjšanim pritiskom, kjer material dodajamo. Nadalje lahko izberemo mehkejši material za območja povečanih pritiskov in trši material za območja z zmanjšanimi pritiski oziroma kjer želimo obdržati nespremenjeno obliko (11). Povečanje debeline in spreminjanje mehanskih lastnosti materiala pod kostnimi prominencami se je izkazal za učinkovit pristop k zmanjševanju (povečanih) stopalnih pritiskov (12).
Načelne oblikovne značilnosti ortopedskega vložka so debelina, oblika vložka in druge prilagoditve kot so na primer metatarzalna blazinica, petna blazinica, dodatna opora stopalnim lokom, vdolbine za peto in podobno (11). Poleg togosti materiala, te značilnosti neposredno spreminjajo interakcijo med stopalom in čevljem, ker privede do najučinkovitejšega pristopa za optimalno porazdelitev pritiskov po celotnem stopalu (13).
Metatarzalna blazinica omogoča razbremenitev kostnih prominenc pod metatarzalami. Pri tem je ključnega pomena pravilna postavitev, saj v nasprotnem primeru lahko povečamo stopalne pritiske (13). Največja debelina materiala, ki je lahko pod glavicami metatarzal, je omejena z globino obutve (12). Petne blazinice se pogosto uporabljajo za zmanjšanje na primer težav ali bolečin Ahilove tetive, bolečine v peti, bolečine v spodnjem delu hrbta ipd. Te so po navadi narejene iz materialov, ki nimajo elastičnih lastnosti, medtem ko so poviški za peto oblikovani klinasto in so narejeni iz elastičnih materialov. Prekomerna povišica pete lahko neprimerno prerazporedi stopalne pritiske. Višina do 10 mm po podatkih raziskav naj ne bi značilno vplivala na porazdelitev pritiskov (14).
ZAKLJUČEK
Stopalo je kompleksna zgradba lokov, mišic, ligamentov in kosti, ki oblikujejo naša stopala. Predvsem zaradi uporabe neprimerne obutve in naraščanja števila obolelih z diabetesom, so tudi različne težave s stopali vse pogosteje. To pogosto spremlja zmanjšana funkcija stopal in bolečina, kar lahko pripisujemo povečanim stopalnim pritiskom. Za odpravljanje teh so na voljo ortopedski vložki za čevlje, ki so izdelani serijsko, individualno ali kot polizdelki. Izbira je odvisna od težav, ki se pojavljajo. Za pridobitev podatkov, ki jih potrebujemo za njihovo izdelavo, se poslužujemo naprav, ki nam omogočajo vrednotenje stopalnih pritiskov. Pri končnem oblikovanju vložkov pa strmimo k čim bolj enakomerni porazdelitvi pritiskov, saj le-ti lahko omogočajo najbolj optimalno gibanje.
LITERATURA
Qian Z, Ren L, Ren L (2010). A coupling analysis of the biomechanical functions of human foot complex during locomotion. J Bionic Eng 7: S150-52. doi: 10.1016/S1672-6529(09)60229-8.
Little S (2018). The arches of the foot. Teach me anatomy. Dostopno na: https://teachmeanatomy.info/lower-limb/misc/foot-arches/ <10.5.2020>.
Gwani AS, Asari MA, Mohd Ismail ZI (2017). How the three arches of the foot intercorrelate. Folia Morphol 76(4): 682-8. doi: 10.5603/FM.a2017.0049.
Maček K (2020). Primerjava stopalnih pritiskov med hojo brez individualno izdelanih vložkov za čevlje in z njimi pri različnih patologijah. Diplomsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Nagano H, Begg RK (2018). Shoe-insole technology for injury prevention in walking. Sensors 18(5): 1-16. doi: 10.3390/s18051468.
Janisse D, Janisse E (2015). Pedorthic management of the diabetic foot. Prosthet Orthot Int 39(1): 40-7. doi: 10.1177/0309364614535233.
Sivakumar G, Ranganathan R (2016). Plantar pressure analysis of foot: logic of selection. Int Res j Pharm 7(12): 139-45. doi: 10.7897/2230-8407.0712160.
Wafai L, Zayegh A, Woulfe J, Aziz S M, Begg R (2015). Identification of foot pathologies based on plantar pressure asymmetry. Sensors 15(8): 20392-408. doi: 10.3390/s150820392.
Razak A, Zayegh AH, Begg RK, Wahab Y (2012). Foot plantar pressure measurement system: a review. Sensors 12(7): 9884-912. doi: 10.3390/s120709884.
Soltanzadeh Z, Najar SS, Haghapanahi M, Mohajeri TMR (2017). Plantar static pressure distribution in normal feet using cotton socks with different structures. J Am Podiatr Med Assoc: 107(1): 30-8. doi: 10.7547/14-085.
Mandolini M, Brunzini A, Manieri S, Germani M (2017). Foot plantar pressure offloading: How to select the right material for a custom made insole. In: 21st International conference on engineering design, (ICED17), Vancouver, 21.-25.08.2017. University of British Columbia, 469-78. Dostopno na: https://www.semanticscholar.org/paper/FOOT-PLANTAR-PRESSURE-OFFLOADING-%3A-HOW-TO-SELECT-A-INSOLE/fdfbfeb1eba5b6741064dc004a82c5839bdb8a3e <15.5.2020>.
Owings TM, Woerner JL, frampton JD, Cavanagh PR, Botek G (2008). Custom therapeutic insoles based on both foot shape and plantar pressure measurement provide enhanced pressure relief. Diabetes Care 31(5): 839-44. doi: 10.2337/dc07-2288.
Chen WM, Lee SJ, Lee PVS (2015). Plantar pressure relief under the metatarsal heads – Therapeutic insole design using three-dimensional finite element model of the foot. J Biomech 48(4): 659-65. doi: 10.1016/j.jbiomech.2014.12.043.
Zhang X, Li B (2014). Influence of in-shoe heel lifts on plantar pressure and center of pressure in the medial–lateral direction during walking. Gait Posture 39(4): 1012-6. doi: 10.1016/j.gaitpost.2013.12.025.